Prva oddaja Kdo želi biti milijonar je bila na sporedu TV-postaje ITV 4. septembra 1998. 8. septembra lani so v Veliki Britaniji začeli snemati že 20. serijo oddaj - v eni seriji je 40 oddaj. Format oddaje, ki ga je razvil David Briggs, je v Veliki Britaniji prejel že sedem zaporednih državnih nagrad, prodan pa je bil v 107 držav. Lastnik formata je bilo do lanske jeseni podjetje Celador International iz Velike Britanije. Takrat je podjetje in s tem tudi licenco za kviz Milijonar kupila nizozemska družba 2way traffic.
Voditelj kviza v Veliki Britaniji je Chris Tarrant. Do sedaj je na vročem stolu v Veliki Britaniji sedelo že 1244 ljudi, podelili pa so več kot 46 milijonov funtov. V devetih letih je kar pet Angležev postalo milijonarjev, sedem ljudi pa je iz oddaje odšlo praznih rok. Angleži so ustvarili 43 posebnih oddaj z znanimi osebnostmi; med drugim sta na vročem stolu sedela tudi George Michael in Ronan Keating.
Po uspešnem predvajanju na komercialni televiziji so se tudi na slovaški nacionalni televiziji STV odločili za odkup najmanj 35 oddaj kviza Milijonar. Maja bo kviz začela predvajati tudi kitajska televizija China Media Power, ki je odkupila 104 oddaje. V kvizu, ki ga bodo lahko spremljali gledalci vseh večjih kitajskih mest, bodo zaradi tamkajšnje zakonodaje smele sodelovati samo slavne osebnosti, ves prisluženi denar pa bo šel v dobrodelne namene.
V Avstriji, kjer kviz Milijonar (Die Millionen Show) predvajajo že sedem let, bo v soboto, 24. februarja, na sporedu že 500. oddaja. V Rusiji se tekmovalci redko odločajo za glas ljudstva, saj je odgovor publike velikokrat napačen.
Izrazi, kot so 'klic v sili', 'polovička', 'zadnji odgovor', so postali termini splošne komunikacije. Na podlagi blagovne znamke so nastale tudi igre, mobilne igre in izdelki z logotipom Milijonarja.
Podrobnosti o pravilih in poteku tekmovanja v kvizu Milijonar z Jonasom najdete na teletekstu Televizije Slovenija na strani 281 ali na spletni strani www.rtvslo.si/milijonar. |
